Metoda relacijske, zakonske in družinske terapije

 

Znanstvena metoda relacijske, zakonske in družinske terapije uporablja spoznanja najnaprednejših psihoterapevtskih smeri sodobne psihoterapije in psihoanalize:

  • Objekt relacijske teorije

  • Psihologije jaza

  • Interpersonalne psihoanalize

S spoznanji navedenih smeri v terapiji raziskujemo zaplete iz otroštva in analiziramo njihov vpliv na naše današnje delovanje. Razumeti skušamo zakaj naša podzavest kliče po dogodkih, ki nas vedno znova spravljajo v podobne situacije in odnose, ki nas prizadenejo in bolijo. Ko enkrat razumemo to povezavo preteklosti in sedanjosti, v sebi začutimo željo po pretrganju verige, želimo »ravnati drugače« in zgraditi drugačne odnose za prihodnost.

Ker je posameznik vključen v družbo, ga lahko razumemo le, če ga obravnavamo na vseh treh nivojih njegovega delovanja:

na sistemskem – razrešujemo odnose na nivoju družine in družbe,

na medosebnem – razrešujemo najtesnejše medsebojne odnose,

na osebnem – razrešujemo potlačena čutenja in odnos s samim sabo. 

 

Kako poteka terapevtski pogovor

 

S terapevtom se pogovarjate tako, kot bi se zaupali najboljšemu prijatelju. Poveste mu o tem, kaj se vam dogaja v življenju in kako se na to čustveno odzivate. Se počutite izdani, razočarani, jezni, žalostni … Ob pogovoru pa je terapevt pozoren tudi na to, kako se odziva telo. S kakšnimi vsebinami in čustvi stopate v odnose. Terapevt je usposobljen, da prepozna, katere vsebine iz podzavesti se ponavljajo v vašem življenju in odnosih. Iz njegovih odzivov, ki so hkrati sočutni in iskreni, v pogovoru postopoma spoznavate, kje se zatakne v odnosu z drugimi in samim sabo. Razumeti boste začeli zakaj določeni odnosi tako bolijo. Postopoma se boste spomnili težavnih dogodkov iz otroštva ali mladosti. V terapevtskem procesu se skupaj učimo kako ravnati s čustvi in telesom. Terapevt vas bo usmerjal, da ne boste hoteli hkrati narediti preveč ali da ne boste delali premalo. Naučili se boste upravljati s čustveno energijo tako, da je boste imeli čedalje več. Spremembo pa boste v resnici naredili vi sami. Zato boste lahko še posebej ponosni nase.  Terapija je pogovor s pozornim poslušalcem, ki poleg besed sliši še govorico telesa in čustev.

Trajni učinki terapije

 

Spremenijo se možgani in telo

Znanost je dokazala, da lahko terapevt z usmerjanjem pozornosti na čustva in občutke v telesu posamezniku pomaga ozavestiti nefunkcionalne vzorce čutenja in delovanja. Podzavest mu v tem procesu sporoči ravno toliko informacij, kot jih je sposoben v nekem trenutku sprejeti in predelati. Tako ni strahu, da bi odprli rano, za katero še ni prišel ustrezen čas. V novem odnosu, ki zagotavlja varnost, razumevanje, zaupnost pa se naši možgani tudi fizično spreminjajo in dograjujejo.

Telo vse pomni

Spoznali boste tudi kako inteligentno je vaše telo in zakaj si je izbralo določene odzive, ki so vas takrat zaščitili, danes pa niso več potrebni, oziroma lahko celo škodujejo. Ko jih boste sposobni videti iz druge perspektive, se bo telo sprostilo iz krča, se odprlo in ponovno zadihalo. Takrat lahko izpustite, karkoli vas obremenjuje in zaživite na novo.

Sprememba je trajna

Cilj terapije je trajna sprememba in ne samo trenutno izboljšanje stanja. Spremembo naredite vi. Za trajno spremembo je potrebno vložiti nekaj več lastnega (čustvenega) napora. Podobno kot bi trenirali maraton. Če smo prej bolj ali manj spali in jedli krofe, ga ne bomo pretekli po enotedenskem treningu. Z vztrajnostjo in vajo pa ga lahko. In takšna čustvena kondicija dolgo ostane. Če jo vzdržujete, vas lahko ohranja in spodbuja k rasti celo življenje.

Komu nudim pomoč

S pomočjo terapije pomagam vsem, ki se znajdete v kakršni koli čustveni stiski. Družinam, parom, posameznikom. Kot terapevta me zavezuje molčečnost. Pogovori so zaupni. Težke stvari se je včasih veliko lažje pogovoriti s terapevtom, ki vas osebno ne pozna, kot z ljudmi, ki vas poznajo.  Več o tem sem napisal v članku z naslovom Težavo imam. Naj grem k prijatelju ali terapevtu?

 

Pomoč družinam, parom in posameznikom

  • v čustveni stiski,

  • s težavami v odnosih,

  • z napadi panike in tesnobe,

  • z izbruhi jeze,

  • s težavami z zasvojenostjo,

  • v fazah žalovanja in izgube.

Staršem otrok z avtizmom ali drugo motnjo;

Posameznikom z diagnosticirano duševno motnjo (anksiozne, depresivne motnje…) .

Področja pomoči

 

Težave v odnosih

S partnerjem. Bivšim partnerjem. Starši. Tastom ali taščo. Otroci. Se razhajate. Ne veste kako govoriti z otrokom/najstnikom. Imate otroka s posebnimi potrebami, duševno motnjo, avtizmom. Imate težave pri odnosih v delovnem okolju. Veliko menjavate službe. Ne morete zamenjati službe, ki jo sovražite. Se vam nenehno pojavljajo iste zgodbe – izguba službe, menjavanje partnerjev, nesrečno zaljubljanje in zavrženost, izbira napačnih partnerjev? Sramežljivost? Ne znate ljubiti ali ljubite preveč? Se počutite nerazumljeni, nesprejeti ali osamljeni?

 

Mračne misli, depresija

Ste večino časa žalostni  in se počutite nemočne, nebogljene? Imate mračne misli? Ne vidite smisla v življenju in razloga, da bi karkoli počeli? Se vam pred očmi pojavljajo težke vizualne podobe? Razmišljate o samomoru?

 

Predelava travmatičnih dogodkov

Ste bili žrtev spolne zlorabe, nasilja, naravne ali druge nesreče? Podoživljate te dogodke preko vizualnih podob ali paničnih napadov? Čutite bolečino v telesu, ki je lahko posledica teh travmatičnih dogodkov?

 

Umiritev tesnobe ali panike

Čutite tesnobo ali stisko? Doživljate panične napade? Imate občutke, da ne zmorete obvladovati svojega življenja in reševati težav, s katerimi se soočate? Se utapljate v kopici skrbi in obveznosti?

Se bojite da boste umrli ali zboleli, se okužili? Se bojite biti v prisotnosti z ljudmi? Ste tesnobni, ko morate javno nastopiti? Vas misel o prihodnosti dela tesnobne?

 

Pomiritev jeze

Se vam dogaja veliko krivic? Ljudje slabo ravnajo z vami? Ste zelo kritični do drugih ali do samih sebe? Vas stvari tako globoko prizadenejo, da občasno ne zdržite in »eksplodirate«? Se pogosto znesete nad ljudmi okoli sebe ali škodite sebi?

Ste morda žrtev nasilja ali nasilnih izbruhov partnerja in se ne znate zaščititi? Se je jeza obrnila navznoter proti vam in se sovražite, ker se ne zmorete postaviti zase?

 

Zasvojenost

Rabite podporo pri odvajanju od kajenja ali pitja alkohola, zasvojenosti s spolnostjo, pornografijo, mediji, tveganjem?

Diagnoza duševne motnje

Ste dobili diagnozo in obiskujete psihiatra. Ob že obstoječi psihiatrični pomoči in rednem jemanju predpisanih zdravil, lahko terapevtska pomoč precej olajša in izboljša simptome diagnoze, celo bistveno prispeva k ozdravitvi.  

Pri duševnih motnjah, še posebej ko gre za samomorilnost, je pogoj za udeležbo na terapiji, da hkrati obiskujete tudi psihiatra ali kliničnega psihologa in upoštevate njegova navodila glede zdravljenja.

Pomoč staršem otrok z avtizmom ali drugo motnjo

V družinah z avtizmom so odnosi še toliko večji izziv. Starši skrbijo za otroke, njihovo socializacijo in šolanje, sprejetost v družbi, prihodnost, odnose med brati in sestrami, hkrati pa hodijo v službo in morda skrbijo še za svoje starše. Pri tem jim pogosto primanjkuje časa in/ali energije zase in partnerski odnos. Tako izgorevajo in si ne morejo več napolniti baterij. V tej zgodbi dostikrat ostanejo sami in neslišani. Pogosto tudi ne verjamejo več, da je kakršnakoli sprememba mogoča.

Starši diagnozo doživijo kot izgubo. To je izguba možnosti, da bo otrokovo življenje potekalo po običajni poti. Izgubi se tudi možnost, da se bo njihovo lastno življenje nadaljevalo, kot so starši upali. Nekateri z izgubo povezana čustva (jeza, strah, žalost …) odrinejo in v vnemi skrbi za otroka nikoli ne dobijo priložnosti, da bi bili razumljeni.

Lahko se počutijo frustrirane, ko je  otrok nemiren, neodziven, jezen, ne upošteva drugih. Frustracija pa se pojavi tudi zaradi odzivanja družbe in drugih ljudi, ki ne razumejo, kako avtizem ali druga motnja vpliva na otroka in njegovo družino, zato so obsojajoči.

Veliko je tesnobe. Starše skrbi, kaj bo z otrokom v prihodnosti. Kako bo živel, ko njih ne bo več?

Nekateri čutijo krivdo in povsem neupravičeno mislijo, da so sami z nečim povzročili to motnjo pri otroku ali da so nesposobni starši. Čutijo krivdo, sram, preobremenjenost, jezo, zmedo, frustracijo. Mnogokrat so jezni bodisi na partnerja, otroka, šolo, institucije, družbo, državo, Boga. Doživljajo ogromno krivic.

Včasih se je težko sprijazniti s tem, da doživljamo ta čustva.

Mnogi živijo na robu ločitve. Mnogi se ločijo. Ostanejo brez čustvene opore in podpore.  Vse to lahko vodi v zaplete kot so depresije, tesnobne motnje, panični napadi, pojavljanje raznih podob iz preteklosti, fobije, obsesije in podobno.

Izkušnje kažejo, da tudi osebi z avtizmom najbolj pomagamo, kadar pomagamo celotni družini. Pri tem je terapija za starše včasih še bolj ključnega pomena, kot samo delo z otrokom. Terapija pomaga predelati travmatične zaplete, sprejeti in izžalovati nastale okoliščine, izboljšati partnerski odnos in odnos s samim sabo ter tako zgraditi varno zavetje, zatočišče, kamor lahko potem povabimo tudi otroke in se skupaj podamo na pot bolj polnega in srečnega življenja.

Pomembno se je zavedati, da lahko tudi otroci z avtizmom, ob upoštevanju nekaterih omejitev, živijo zadovoljno in izpolnjeno.